Redelonghi, Marko "Benečan , Bojan"
Redelonghi, Marko “Benečan , Bojan”

Profil

Ime: Redelonghi, Marko "Benečan , Bojan"
Leto rojstva: 1912
Datum rojstva: 24/04/1912
Kraj rojstva: Zapotok (Pulfero) (Videm) (ITA)
Leto smrti: 1944
Datum smrti: 05/05/1944
Kraj smrti: Breginj (SLO)
Usoda: Padel v NOB

Marko Redelonghi se je rodil v vasi Zapotok (občina Podbonesec) v Benečiji 24. aprila 1912. Njegov oče Bernard je bil kmet in kovač. Z ženo Alojzijo sta težko preživljala šestčlansko družino. Pot ga je pripeljala v Podbelo na Breginjsko, kjer je spoznal Marijo Kramar, se leta 1937 z njo poročil in preselil k njeni družini.
Z ženo sta leta 1942 odšla na sezonsko delo na neko kmečko posestvo v Nemčiji, po vrnitvi domov pa je Marko delal kot drvar na Miji na Kobariškem, na začetku leta 1943 pomagal pri graditvi elektrarne v Trnovem pri Kobaridu in poti na Polovnik. Tu je prvič prišel v stik s partizani. Dajal jim je razstrelivo, ki ga je izmaknil iz skladišča, in jim prenašal obveščevalne podatke. Fašisti so ga odkrili, zato so ga za pet mesecev zaprli v Pisticci v Kalabriji.
Ob nastanku Kobariške republike je na tem območju nastalo več partizanskih čet: Breginjska, Nimiška, Nadiška, Hlodiška, Idrska in Bovška. Nimiško četo je v zahodni Benečiji ustanovil in vodil Marko Redelonghi. Po padcu Kobarida se je Redelonghijev bataljon v sklopu 18. brigade umaknil čez Nadižo in se povzpel na Matajur. Nemci so 9. novembra 1943 brigado obkolili in jo napadli. Marko je dolgo s težko strojnico – bredo zadrževal Nemce, dokler se glavnina partizanov ni umaknila. Nato se je s svojo enoto premaknil na Breginjsko.
Največji uspeh in odmevnost je Redelonghi dosegel z napadom na letališče Beleveder blizu Vidma. Sodelovalo je 57 partizanov: devet državljanov Sovjetske zveze, šest Italijanov, en Nemec, drugi so bili iz Benečije, Rezije in s Kobariškega. Pri Poljani so počakali na noč in 13. marca začeli napad. Najprej so onesposobili civilno stražo, potem so ob drugi uri zjutraj z bombami uničili nemško patruljo, poveljniško stavbo in vse barake, v katerih je bilo veliko streliva in letalskih bomb. Medtem so borci uničili devet letal, dva tovornjaka in osebni avto. Napad je trajal le dobre pol ure, potem so se partizani umaknili.
Ob vrnitvi v tabor so zvedeli, da so Nemci napadli njihovo taborišče v Plazeh. Mrtvih je bilo 22 mladih fantov, ki so se komaj pridružili partizanskim enotam. Enota se je potem čez nekaj dni premaknila v Ravne za Robidiščem, kjer so v stajah prenočili. Zgodaj zjutraj 17. marca so jih napadli Nemci. Padel je komisar bataljona Dušan Lušin, Marko Redelonghi je bil ranjen v gleženj.
Mesec pozneje je Marko že toliko ozdravel, da se je z berglami lahko opiral na nogo. S svojimi partizani se je potem utaboril za Breginjem, in ko so 5. maja 1944 taborili, so jih obkolili Nemci (ni jasno, ali so bili izdani). Marko je svojim borcem ukazal, da se umaknejo. Sam zaradi noge ni mogel z njimi. Ob njem je ostal njegov prijatelj Just Vrečar iz Borjane, ki ga ni hotel zapustiti. Bojevala sta se s premočnimi Nemci in padla pokošena od strelov. Nemci trupla niso prepoznali, našli pa so pismo njegovega očeta, zato so 11. maja prišli v Zapotok in očeta zasliševali, kje je sin. Ker jim ni ničesar povedal, so v vasi zbrali vse prebivalce in ga pred njimi ustrelili.
Tako se je končala življenjska pot Marka Redelonghija – Benečana. Pokopan je na vaškem pokopališču v Sedlu.
Za svoje junaštvo je bil leta 1951 odlikovan z redom narodnega heroja.
(Vir: https://www.svobodnabeseda.si/malo-znani-beneski-partizan-in-slovenski-narodni-heroj/)

V Ljubljani mu je tudi poimenovana ulica, na Viču.
V njegovi domači vasi so prišli do očeta Bernarda, a ni hotel povedati, kje je njegov sin, zato so ga vpričo vseh vaščanov ustrelili. Razpisali so tudi denarno nagrado za informacije o njem in potlej se je večino časa skrival, v bojih na Robidišču pa je bil ranjen v nogo, tako da so ga soborci nosili od skrivališča do skrivališča. Eno od skrivališč je bilo izdano in 5. maja 1944 so ga Nemci napadli. Redelonghi ni mogel pobegniti, a ker ni hotel živ v ujetništvo, je storil samomor.
Partizanska legenda pravi, da je bil pri tem hitrejši od ostrostrelca, ki mu je prestrelil roko, da bi preprečil njegov samomor. Njegove zadnje besede soborcema, ki sta se iz zasede lahko umaknila na varno, so bile: »Pustita me an borita se za svobodo Benečije.« Leta 1951 so ga razglasili za narodnega heroja, na kraju njegove smrti v gozdu na Brdcah nad Breginjem pa stoji spomenik.
(Vir: https://www.dnevnik.si/1042791847 )

“Borite se še dalje in širite plamen upora po vsej Beneški Sloveniji, da bo svobodna. To je vaša naloga.”
(Zadnje besede narodnega heroja Beneške Slovenije Marka Redelonghija)
(Vir: Jadranski koledar 1954, stran 144)