Miloš, Zvonimir
Miloš, Zvonimir

Profil

Ime: Miloš, Zvonimir
Leto rojstva: 1903
Datum rojstva: 14/11/1903
Kraj rojstva: Sušak (Reka) (HRV)
Leto smrti: 1930
Datum smrti: 06/09/1930
Kraj smrti: Bazovica (Trst)
Usoda: Padel v NOB

Primorski slovenski biografski leksikon
Miloš Zvonimir, bazoviški junak, r. 14. nov. 1903 na Sušaku, ustreljen na strelišču v Bazovici 6. sept. 1930, pokopan pri Sv. Ani v Trstu. Oče Julij, po preselitvi v Trst knjigovodja pri nekem podjetju, mati Marija Schmutz. V M-evi družini so bili zavedni Hrvati, v Trstu pa so se vključili v slov. družbo (Kolerič). Po tragediji se je družina preselila v Zgb. M. je bil jsl. državljan. Bil je vesele narave, z žilico humorja, »do zadnjega trenutka je bil bolj zaskrbljen za svoje tovariše kot zase« (Španger, 136). V Trstu je dovršil trg. š. in se zaposlil kot knjigovodja pri podjetju Notarangelo. Aktiven je bil v trž. mlad. društvih Omladina, Prosveta (Sv. Jakob, ustan. 12. dec. 1920 – razpušč. 17. avg. 1927) in Zarja v Rojanu (sodeloval pri ustanovitvi 12. jul. 1924 in kot duša Prosvete skrbel za dobro sodelovanje med obema). Ko je faš. oblast 1927 razpustila vsa društva, je bil jeseni 1927 na M-evem domu v Drevoredu XX. sept. 87 prvi sestanek tajne narodnorevolucionarne organizacije, ki se je v Trstu imenovala Borba. Razpravljali so o pravilih nove organizacije in jih osem dni pozneje prav tam sprejeli (Španger, 43–45). Organizacija je bila sestavljena iz trojk, celic, srenj in osredenj. M. je bil načelnik druge srenje, ki je obsegala dobršen del zgornjega Krasa in ki jo je z organizacijsko sposobnostjo dobro uredil. Seje glavnega odb. so bile skoraj vsak teden na M-evem stanovanju. Proti koncu sept. 1929 je šel s Špangerjem in Marušičem na Vremščico, kjer so se sestali s trojko, ki jo je vodil Zelen, da so se pogovorili o uspehih in težavah Borbe. Medtem so požgali nekaj šol in otroških vrtcev. M. in Bidovec sta v noči od 5. na 6. jan. 1930 postavila v trup trž. Svetilnika zmage peklenski stroj, ki je naredil 1,5 m široko luknjo. Dne 10. febr. 1930 je M. prinesel peklenski stroj in sta ga z Bidovcem nastavila v uredništvo faš. dnevnika II Popolo di Trieste. V atentatu je bil ubit časnikar Guido Neri in ranjene tri osebe, čeprav atentatorji niso želeli žrtev. V začetku apr. 1930 so bile prve aretacije, prijeli so tudi M. Mučili in zasliševali so jih v Kopru in Rimu. M. je priznal, da je sam podstavil bombo. Dne 23. avg. so ga z drugimi prepeljali v Trst, kjer se je 1. sept. 1930 začel prvi trž. proces pred Posebnim sodiščem za zaščito države. Na procesu je M. predlagal soobtožencem, »naj bi govorili slovensko, da bi bolje utemeljevali našo obrambo in s tem podaljšali proces« (Španger, 120), vendar ni bilo uresničljivo. Sam Mussolini je ukazal, naj se obravnava čimprej konča. Dne 5. sept. so M., Bidovca, Marušiča in Valenčiča obsodili na smrt z ustrelitvijo v hrbet. Vse štiri so naslednje jutro ob 5,43 ustrelili na strelišču pri Bazovici, kjer stoji danes spomenik. Ob treh ponoči so dobili duhovno pomoč, na poti na morišče so peli slov. pesmi, vsi so odklonili povezo. Pokopali so jih skrivaj pri Sv. Ani v Trstu. Dne 3. dec. 1978 so poimenovali slov. osn. š. v Rojanu v Trstu po bazoviških junakih.

———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–
GLEJ PRIMORSKI DNEVNIK 6. SEPTEMBRA 1945