Profil
KOLARIČ BOŽIDAR (Collarich Natale), sin Josipa, rojen v Korošcih (Milje) dne 24.decembra 1908.
Eden najboljših voditeljev delavskega gibanja, Komunistične partije in osvobodilne borbe. Vzgojen v šoli antifašizma in predanosti stvari delavskega razreda, je bil zato preganjan po fašizmu. Preživel je dvanajst let po Mussolinijevih zaporih in se je po 8.septembru z vsemi svojimi močmi posvetil organizaciji partizanskih oboroženih odredov, katerim je bil izkušen, hraber in neutrudljiv voditelj.
Delujoč na terenu, v ilegalni borbi in v posebno nevarnih akcijah, je padel v roke nacifašistom. 19.junija 1944 je bil barbarsko umorjen, potem ko je junaško prenašal srtahovita mučenja in trpinčenja, ki so mu sicer izmrcvarila telo a mu niso mogla upogniti borbenega duha.
Vreden sin svojega slovenskega naroda je zapustil dragocen nauk, da je le z bratsko združitvijo Slovencev in Italijanov mogoče ustvariti pogoje za srečno življenje, za pravičnejšo družbo.
(ZLATA KNJIGA)
proces Rižarna, 1976
COLARICH-KOLARIC Natale, n. a S. Barbara Muggia il 24.12.1908, già abitante a S. Barbara, 382 cg. Stefania Facchini, ab. in via Soncini 42. Comm. politico. comandante Gap.
Talune fonti lo danno erroneamente deceduto a Mathausen. Fa parte di un gruppo di 19 fucilati (Piccolo del 21.9.44)
https://www.anpi.it/donne-e-uomini/2334/natale-colarich
Medaglia d’oro al valor militare alla memoria
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–
Zaradi vojne dokonča samo domačo osnovno šolo, toda prirojeno nadarjen in resen se sam izpopolnjuje. Še mlad se vključi v Mladinsko Komunistično Federacijo in deluje doma, v Miljah, v Trstu, po Istri in ostalih krajih naše dežele.
Pred zasledovanjem policije zbeži leta 1930 v Jugoslavijo, od tam v Avstrijo in pozneje v Pariz. Tam mu strankino vodstvo zaupa številne odgovorne naloge. Vrne se leta 1932, da okrepi protifašistično delovanje s tiskom v obeh jezikih, z nastopi delavcev in kmetov za izboljšanje ekonomskih razmer v socialističnem duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
Zaradi tega delovanja ga policija mrzlično išče, on pa se ji previdno izmika delujoč med kmeti po Krasu in drži stalne stike z delavci.
Za Mednarodni dan proti vojni 1. avgust, pripravlja slovenske in italijanske množice na velik protestni shod v Trstu, toda 18. julija 1932 ga ujamejo ter ga 26. septembra 1933 zloglasno fašistično ”Posebno sodišče” obsodi na 12 let zapora, na dosmrtno izgubo vseh državljanskih pravic in stalno nadzorstvo. V zaporu v Civitavecchi mu leta 1937 vrnejo državljanske pravice ter ga premestijo v Regina Coeli nato pa na konfinacijo za 5 let na Ponzo. Tam nadaljuje svoje antifašistično poslanstvo, zato ga ”Posebno sodišče” v Neaplju 2. julija 1938 obsodi na zaporno kazen in leta 1939 ga premestijo v Ventotene, kjer se sreča s Frausinom in spozna s Curielom.
Po 8. septembru 1943 se postavi na čelo priprav za oborožen nastop, toda maja 1944 ga policija ujame. Komandant policije sporoči njegovo smrt skupaj z 18 ujetimi partizani 18. septembra 1944, verjetno pa so ga umorili že junija istega leta.
Vir: brošura ”Padli v antifašistični borbi iz Korošcev, Griže in Farneda”.